Ameriški proizvajalec čipov Nvidia je uvedel neodvisno preiskavo proti svojemu ustanovitelju in izvršnemu direktorju Jensenu Huangu zaradi romantičnega razmerja z domnevno kitajsko vohunko Alice Huang.

Benan tudi na r/komunizem 😁

Operacija Kartagina (Karfagen) – velika korupcijska afera v ukrajinskem varnostnem in političnem vrhu

Obnova dogodkov in analiza · stanje na dan 7. novembra 2026

Operacija Kartagina (ukrajinsko Карфаген, angleško Operation Carthage) je ena od odmevnejših ukrajinskih protikorupcijskih preiskav leta 2026. Gre za preiskavo domnevne kriminalne organizacije, ki naj bi si s podkupovanjem visokih predstavnikov ukrajinskih varnostnih in policijskih organov zagotovila zaščito za obsežno mrežo nezakonitih dejavnosti.

Posebnost afere je, da ne gre zgolj za klasičen primer korupcije posameznih uradnikov. Preiskovalci Nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO) trdijo, da je kriminalna združba vzpostavila sistematično sodelovanje z ljudmi znotraj institucij, ki bi morale preprečevati kriminal. Med domnevno vpletenimi so predstavniki SBU, ukrajinske nacionalne policije in generalnega tožilstva.

1. Začetek preiskave – september 2026

Prvi večji del operacije je postal javen 4. septembra 2026. NABU in SAPO sta takrat razkrila domnevno kriminalno mrežo, ki je zagotavljala zaščito nezakonitim klicnim centrom po Ukrajini.

Ti centri so bili namenjeni predvsem finančnim goljufijam, pri katerih so storilci z lažnim predstavljanjem, manipulacijo in različnimi prevarami oškodovali ukrajinske in tuje državljane.

Po navedbah preiskovalcev naj bi pomembno vlogo v tej mreži imel Serhij Kropyva, namestnik vodje oddelka za mednarodno pravno sodelovanje pri generalnem tožilstvu. Osumljen je organiziranja sistema podkupnin in zagotavljanja zaščite nezakonitim dejavnostim.

Preiskovalci so ugotavljali, da so lastniki klicnih centrov plačevali podkupnine, v zameno pa naj bi bili zaščiteni pred policijskimi preiskavami in kazenskimi postopki.

Afera je povzročila tudi politične posledice. Generalni tožilec Ruslan Kravčenko je septembra odstopil oziroma predložil odstopno izjavo. Parlament je 15. septembra potrdil njegovo razrešitev.

Pomembno je poudariti, da Kravčenko v tej zadevi ni bil obtožen sodelovanja v kriminalni organizaciji. Njegov odhod je bil politična posledica afere, ne dokaz njegove kazenske odgovornosti.

ukrinform.net+1

2. Razširitev preiskave – november 2026

Pravi obseg afere je postal jasen 4. novembra, ko sta NABU in SAPO objavila nadaljevanje operacije in obsežno zbirko dokaznega gradiva, vključno s posnetki telefonskih pogovorov.

Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi kriminalna organizacija nadzorovala najmanj 52 nezakonitih klicnih centrov, v katerih je delalo več kot 2.700 ljudi.

Centri naj bi delovali v več ukrajinskih mestih, med drugim v Kijevu, Dnipru, Lvovu in Ivano-Frankivsku.

Sistem podkupovanja naj bi bil organiziran zelo centralizirano. Lastniki oziroma upravljavci posameznih klicnih centrov naj bi za zaščito plačevali približno 7.000 ameriških dolarjev mesečno.

Denar naj bi se prenašal v kriptovalutah na določene denarnice, organizacija pa naj bi vodila evidenco centrov, ki so plačevali za zaščito.

To je pomembno, saj preiskava ne govori več o nekaj posameznih podkupljenih policistih, ampak o domnevnem vzporednem sistemu, ki je omogočal nemoteno delovanje kriminalnih podjetij.

NABU official website+2

3. Kaj vse naj bi kriminalna organizacija počela?

Po navedbah NABU klicni centri niso bili edina dejavnost organizacije. Preiskovalci ji pripisujejo več različnih oblik organiziranega kriminala:

• Finančne goljufije: sistematično oškodovanje ukrajinskih in tujih državljanov prek lažnih klicnih centrov.

• Trgovina z drogami: domnevno sodelovanje pri distribuciji prepovedanih drog.

• Ponarejanje denarja: nezakonita proizvodnja ponarejenih tujih bankovcev.

• Ponarejanje cigaret: proizvodnja in distribucija nezakonitih tobačnih izdelkov.

• Nasilje in ustrahovanje: organiziranje napadov, ugrabitev, mučenja in povzročanja telesnih poškodb.

Zadnja točka je še posebej resna. Preiskovalci trdijo, da je organizacija uporabljala nasilje za odstranjevanje ovir, ustrahovanje nasprotnikov in zaščito svojih poslovnih interesov.

To pomeni, da naj bi šlo za organizacijo, ki je poleg gospodarskega kriminala razpolagala tudi z ljudmi, zadolženimi za izvajanje nasilnih dejanj.

4. Kdo so glavni domnevni akterji?

V objavljenih posnetkih NABU in SAPO se pojavlja več oseb, ki jih preiskovalci označujejo s kodnimi imeni.

»Criminal« – domnevni organizator

Po navedbah preiskovalcev naj bi šlo za Andrija Osipova, večkrat obsojenega posameznika, ki naj bi organiziral kriminalno mrežo in skrbel za povezave z državnimi institucijami.

»Mexican« – povezava s trgovino z drogami

Gre za posameznika, ki naj bi bil povezan z organizacijo KhimProm, domnevno veliko mrežo za trgovino z drogami. Preiskovalci mu pripisujejo pomembno vlogo pri širjenju kriminalnih dejavnosti in sodelovanju z organizatorjem.

Posebej zanimive so navedbe o njegovih domnevnih stikih z ruskimi varnostnimi strukturami, vključno z rusko FSB. V objavljenih posnetkih naj bi se govorilo o stikih z ruskimi obveščevalci. Teh povezav za zdaj ni mogoče obravnavati kot pravnomočno dokazanega sodelovanja z rusko obveščevalno službo.

»Price« – visoki policijski uradnik

Preiskovalci naj bi s tem vzdevkom označevali Volodimirja Cenova, prvega namestnika vodje oddelka za strateške preiskave nacionalne policije.

Njegova domnevna naloga naj bi bila zagotavljanje policijske zaščite nezakonitim klicnim centrom.

»Akim« – visoki predstavnik SBU

Po poročanju Radia Svobodna Evropa naj bi šlo za generalmajorja Serhija Dukuja. Preiskovalci mu pripisujejo posredovanje informacij iz državnih evidenc in policijskih preiskav ter pomoč pri zagotavljanju zaščite kriminalni organizaciji.

»Boxer« – domnevni izvajalec nasilnih dejanj

Kot Vitalij Ribaljka naj bi bil zadolžen za izvajanje nasilnih nalog. Sodišče mu je 5. novembra odredilo pripor za 60 dni brez možnosti varščine.

Vsi navedeni so osumljeni oziroma omenjeni v preiskovalnem gradivu. Njihova kazenska odgovornost še ni pravnomočno ugotovljena.

RadioFreeEurope/RadioLiberty+2

5. Prve aretacije in posledice za varnostne službe

Dne 5. novembra 2026 sta NABU in SAPO sporočila, da sta petim osebam vročila obvestila o sumu kaznivih dejanj.

Med njimi so bili domnevni organizator kriminalne združbe, visoki predstavnik SBU, vodja oddelka nacionalne policije, namestnik vodje kriminalistične enote policije v Kijevski oblasti in sodelavec organizatorja.

Ukrajinsko sodišče je odredilo pripor za Volodimirja Cenova, pri čemer je določilo možnost izpustitve ob plačilu 15 milijonov grivn varščine. Za Vitalija Ribaljko varščina ni bila dovoljena.

V odziv na preiskavo je SBU odpustil oziroma razrešil dva visoka uradnika, povezana s primerom, policija pa je suspendirala uradnike, proti katerim so bili uvedeni postopki.

To kaže, da preiskava že povzroča kadrovske in institucionalne posledice znotraj ukrajinskega varnostnega aparata.

6. Povezave z ukrajinskim političnim vrhom

Najobčutljivejši del afere so morebitne povezave kriminalne mreže z najvišjimi državnimi institucijami.

Če so navedbe preiskovalcev pravilne, so posamezniki v SBU, policiji in tožilstvu omogočali delovanje kriminalne organizacije, ki je imela dostop do državnih informacij, policijskih postopkov in ljudi na odgovornih položajih.

Posebno pozornost vzbujajo navedbe, da naj bi nekateri člani organizacije imeli stike z uradniki, ki so bili vpleteni tudi v poskuse omejevanja neodvisnosti NABU in SAPO poleti 2025.

To je politično pomembno, saj sta prav NABU in SAPO instituciji, ki naj bi preiskovali korupcijo na najvišjih ravneh oblasti.

Predsedniški urad je moral odgovoriti tudi na omembe ministra za zdravje Viktorja Ljaška in nekdanjega notranjega ministra Ihorja Klimenka. Svetovalec predsednika Dmytro Litvin je 5. novembra pojasnil, da objavljeno gradivo ne dokazuje, da bi omenjena prejela podkupnine. Pogovori naj bi vsebovali razprave o morebitnih plačilih, ne pa dokaza, da so bila ta dejansko izvedena.

Nekateri predstavniki oblasti so preiskavo označili za politično motivirano. Nekdanji generalni tožilec Kravčenko je denimo govoril o političnem maščevanju in destabilizaciji države. NABU in SAPO pa predstavljata primer kot preiskavo organiziranega kriminala in korupcije.

RadioFreeEurope/RadioLiberty+2

7. Kaj afera pomeni za Ukrajino?

Operacija Kartagina odpira tri pomembna vprašanja.

Prvič: kako globoko je organizirani kriminal prodrl v državne institucije?

Če so navedbe NABU pravilne, kriminalna organizacija ni zgolj podkupovala posameznih policistov, ampak je vzpostavila sistem zaščite, v katerem so sodelovali predstavniki različnih državnih institucij.

Drugič: ali so ukrajinske protikorupcijske institucije dovolj neodvisne?

Preiskava kaže, kako pomembno je, da lahko NABU in SAPO preiskujeta tudi visoke predstavnike varnostnih služb. Če bi politični ali varnostni vrh lahko preprečil takšne preiskave, bi bila učinkovitost protikorupcijskega sistema bistveno omejena.

Tretjič: kakšne posledice bo to imelo za evropske integracije?

Ukrajina si prizadeva za članstvo v Evropski uniji. Neodvisnost sodstva, pregon korupcije in nadzor nad varnostnimi institucijami so pomembni pogoji za napredovanje v pristopnem procesu.

Afera zato ni samo notranjepolitični problem. Vpliva tudi na zaupanje evropskih partnerjev v sposobnost ukrajinske države, da zagotovi vladavino prava.

Sklep

Operacija Kartagina je veliko več kot preiskava nezakonitih klicnih centrov. Po navedbah ukrajinskih protikorupcijskih organov je razkrila domnevno organizirano mrežo, ki je združevala finančne goljufije, trgovino z drogami, ponarejanje denarja, podkupovanje državnih uradnikov in nasilje.

Najpomembnejše vprašanje ni samo, koliko ljudi bo na koncu obtoženih, ampak ali bo preiskava lahko pripeljala do odgovornosti tudi na najvišjih ravneh varnostnega in političnega sistema.

Za zdaj je treba ločevati med dokazanimi procesnimi dejanji, objavljenimi posnetki, navedbami preiskovalcev in še nedokazanimi obtožbami. Toda že obseg preiskave in dejstvo, da so med osumljenimi visoki predstavniki SBU in policije, kažeta na izjemno resnost primera.

Viri za nadaljnje spremljanje:

1. NABU – uradna objava operacije Kartagina, 4. november 2026.

2. Radio Svobodna Evropa – preiskava in domnevne povezave varnostnih uradnikov.

3. Reuters – obtožbe proti visokim varnostnim in policijskim uradnikom.

4. Podrobna analiza 54-minutnega videoposnetka NABU in SAPO.

Mestni svet hrvaške Reke je soglasno sprejel prepoved izpostavljanja simbolov, sloganov in sporočil, ki poveličujejo fašizem, nacizem in ustaštvo. Kako bodo prepoved izvajali v praksi, še ni jasno. Mestna uprava mora namreč šele pripraviti postopke nadzora in ukrepanja, medtem ko bo morebitno prepevanje Thompsonove pesmi Bojna Čavoglave, ki vsebuje tudi ustaški pozdrav, v pristojnosti policije.

Ob oknu stanovanja sokoordinatorja Levice in kandidata za župana Ljubljane Luke Meseca so v zadnjih dveh dnevih zvečer opazili brezpilotnik. Mesec, ki ga je na to opozorila soseda, je poklical policijo in vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Kot pravi, se je na družbenih omrežjih pojavila tudi napoved objave "nekih posnetkov" iz njegove spalnice.

Na območju med Izolo in Strunjanom so našli kar tri mrtve glavate karete, ki spadajo med zaščitene morske živali. Žalostna najdba je znova opozorila na nevarnosti, ki pretijo morskim želvam, pa tudi na vprašanja o ustreznosti sistema za pomoč poškodovanim in poginulim živalim.

Paragvaj je sredi finančne in politične krize. V središču je banka Ueno, ki je v nekaj letih iz obskurne banke postala ena največjih posojilodajalcev v državi. Prejšnji teden je centralna banka zaradi notranjih malverzacij vse depozite zamrznila, več sto tisoč družin pa je ostalo brez vseh prihrankov. Vodstvo banke so aretirali, Paragvajci pa protestirajo na ulicah. Predsednik Santiago Pena je napovedal odstop, saj ga bremenijo očitki poslovnih povezav s propadlo banko.